torek, 3. januar 2012

Tole bo...eksplozija :)

Ne preveč redno. V bistvu veliko premalo. In premalo pozorno. Čečkam po tem zidu. O razlogih niti ne bom, pa kaj bi, saj je največkrat kriva želja po močni egoterapiji, katera bi svoje pozitivne posledice kazala še nekaj časa. No ja, navadno se končajo takoj, ko zaprem stran.

Tokrat, razlog je enak, pišem ker se mi zdi, da je čas za novo. Terapijo. Egoterapijo.
V bistvu sem letošnje leto pričela pozitivno. Z veliko željo po spreminjanju. Sebe. Sveta. Če lahko naredim eno samo stvar boljše, kot sem jo lansko leto, potem sem že nekaj dosegla. Right? :) In ne, ne egoistično, ampak hierarhično bom pričela pri sebi. Malo zaradi tiste staroselske, da je potrebno najprej pomesti pred svojim pragom in malo zato, ker tako pač gre.

2011 sem pričela z zaobljubami. Napaka. Če si želi človek ubiti voljo po spreminjanju, naredi novoletne zaobljube. Letos jih nisem. Mogoče sem si zastavila nekaj idej (ideas are bulletproof, you know :)), smernic, želja. In ne, ne bom si jih pribila na vrata in zahtevala, da so konec 2012 vse obkljukane. Niti slučajno. Niti za vse tisto, kar mi kot balvan na robu pečine visi nad glavo. Se počutim izgubljeno? Niti najmanj; au contraire. Počutim se popolnoma osvobojeno. In tako se želim naučiti živeti - osvobojeno. Vseh strahov in omejitev. Vseh skrbi, zaradi katerih ne počnem stvari. Vseh staromodnih kompleksov, ki me dušijo...

Kljub temu, da je preteklost tam kjer je z razlogom, se vseeno z veseljem spominjam 2011 - ljudi, ki so mi bili popolna inspiracija, pravi prijatelji in rama za oporo. Stvari, ki sem si jih drznila. Trenutkov, ki sem jih izkoristila. Novosti, ki sem jih vpeljala v svoje življenje. Ljubezni. Topline. Vonja nove hiše. Poljubov. Utrujenosti, ko premagaš samega sebe. Veliko je teh malih stvari, ki so 2011 naredile Leto (z veliko začetnico).

Torej, 2012 welcome. Energija, ki jo je čutiti v začetnih dneh je neverjetna. In vem, da bo veliko leto. Večje kot prejšnje. Takšno, za spremembe. Ne vem še kakšne. Nočem še vedeti. :)
Vsekakor pa si želim, da bi bilo slišati hrumenje motorjev, vzklike radosti, mrmranje poezije, vzdihe užitka in melodije smeha... potem pa, z vetrom v laseh, v sončne zahode. :)

It's gonna be good... ;)

Ni komentarjev:

Objavite komentar