Cepljenje

V četrtek sva opravila še eno pomembno stvar pred potovanjem - cepljenje. Seveda se nikakor ni potrebno cepiti in je vse stvar vaše izbire. Ker pa bova v življenju (ja, že trkam na les) opravila še kar nekaj potovanj, pa se mi zdi to povsem pametna izbira. Ker Ekvador spada med območja, kjer se pojavlja tudi rumena mrzlica, sva dobila cepivo proti tej bolezni. Poleg tega, da je pri rumeni mrzlici skoraj 60% smrtnost, pa je problem tudi v tem, da lahko na katerem od letališč (v ZDA ali pa Evropi, v najinem primeru) od vas zahtevajo certifikat o cepljenju proti prej omenjeni mrzlici. No, če tega nimate pri sebi vas bodo najbrž z največjim veseljem zaprli v karanteno. Na vaše stroške. Torej, če komu že ni ljubo njegovo lastno zdravje, pa naj mu bo ljub vsaj denar.
Poleg rumene mrzlice sva se odločila tudi za cepljenje proti hepatitisu A. Zadeva se prenaša z okuženo hrano in vodo in se jo, glede na to, dobi precej lažje kot bi si mislili. Cepljenje je potrebno ponoviti čez šest do dvanajst mesecev, potem pa je telo zaščiteno 10 let. Za rumeno mrzlico pa zaščita velja že z enim odmerkom cepiva (ravno tako 10 let).
Vse takšne in drugačne podatke se dobi s klikom na spletno stran Zdravi na pot, kjer so navedene tudi telefonske številke ambulante za popotnike. Midva sva naletela na prijaznega zdravnika, ki nama je posredoval še nekoliko več informacij o malariji in zaščiti pred njo, ter drugih možnih boleznih.

Dan odhoda se kar hitro približuje, zato moram dokončati tudi še nekatere druge obveznosti, potem pa lahko brez skrbi odidem... :)

Za srečno pot

Počasi se pripravljam še na eno pot. Tokrat nekoliko daljšo kot lansko leto in tudi precej bolj zahtevno. Priprave tokrat niso samo v obliki pisanja seznama, kaj vse moram odnesti s seboj in kaj še vse moram postoriti preden odidem. Ker imam obveznosti tudi v povezavi s študijem, se pripravljam že kar nekaj časa, s prebiranjem literature, zbiranjem informacij in osnutki končnega izdelka.
Tokrat naju bo pot zanesla v južno Ameriko, oba prvič. Čast najinega prvega obiska tega kontinenta pa sva prepustila Ekvadorju. Itinerarij sva že izdelala, kar so od naju zahtevale predhodnje rezervacije nočitev in izleta na Galapaško otočje. Kadar potujem se želim čim bolj izogniti zapletom, zato skoraj nikoli ne grem na potovanje brez rezervacije nočitev. Tako je lahko veliko bolj udobno.

Torej, priprave od mene zahtevajo tudi prebiranje različne literature. Na poti bom skušala najti čim več podatkov, kako in koliko se v Ekvadorju posvečajo trajnostnemu turizmu, ekoturizmu. Izdelala sem tudi načrt svojega dela, ki pa še zdaleč ni popoln in ga bom objavila šele, ko bo imel končno podobo. Zaenkrat pa izgleda še precej okrnjeno, vse skupaj se odvija bolj kot nekakšen brainstorming. Ampak, nekaj časa pred odhodom še vedno imam. :)

V tem tednu pa morava poskrbeti tudi za svoje zdravje na potepu, zato bova opravila cepljenja. No ja, jaz se temu nekoliko upiram, pa ne zaradi strahu pred iglami in injekcijami, ampak zaradi tega, ker nisem popolnoma prepričana kako se bo moje telo odzvalo na cepivo. Poleg tega pa nisem prepričana, da prav vsa ta cepiva potrebujem. Že na samem začetku sem se odločila, da opravim dve cepljenji, ki jih bom verjetno tudi na bodočih potovanjih potrebovala in to tudi nameravam. Ker malo previdnosti pa nikoli ni odveč.

Sicer pa si skušam predstavljati prve vtise, ko bom stopila na trdna tla Ekvadorja... Vsa tista "prvič" potovanja imajo nek poseben čar. Spominjam se svojih potovanj drugam; kako sem prvič stopila iz letala v ZDA in se mi je zdelo, da so se mi na nek način uresničile sanje. Bo tudi tokrat tako? Ali me bo košček južne Amerike pustil povsem hladno? Vsako mesto ima svoj vonj, svoj tempo, svoje skrivne kotičke,... vse to pa je potrebno občutiti, vonjati, okusiti. Včasih kam pridem s preveliki pričakovanji, z vtisi nekih drugih ljudi in se mi zdi, da bi morala kakšno mesto gledati skozi oči koga drugega, da bi videla kaj lahko ponudi. Ker name enostavno ne naredi nobenega vtisa. In upam, da tokrat ne bo tako...

Dokler pa ne pridem tja in ne vdihnem Ekvadorja s polnimi pljuči, pa lahko le upam, da skriva v svojem naročju tudi dovolj potrpežljivosti za popotnika/turista (o tem pa enkrat kasneje), kot sem jaz - zahtevnega, izbirčnega in razvajenega. :))