Še vedno sem zakopana v iskanje primernega vozila na štirih kolesih. Naporno delo. Poleg tega, da te (po domače povedano) nategnejo na vsakem koraku, kjer te ujamejo nepripravljenega, je potrebno brati popolnoma vse čtivo v drobnem tisku, pregledati vse detajle in biti skrajno potrpežljiv.
Zabavna stran iskanja primernega jeklenega konjička, oziroma nekaj več konjev, je ta, da se lahko odpelješ na testno vožnjo. Tako si za kakšno uro predstavljam, da si lastim kup pločevine na kolesih in drvim po cestah. Predstavljam si, kako sem videti v avtu in potem čakam... da se zgodi tisti trenutek energije. Da preskoči tista iskrica. Da me udari avtomobilski kupid. Pa se do sedaj ni zgodilo še popolnoma nič. Očitno tudi pri vozilih velja enako pravilo kot pri moških, da je potrebno poljubiti (v tem primeru voziti) več žab, da najdeš svojega princa.
Pred nekaj leti, bi ugibala da pred približno štirimi ali petimi, sem s kotičkom očesa, v neki avtomobilski reviji, ujela lepotca, ki se je svetleč, s čudovitimi mišicami in dovolj konji, da bi ga vzela, ves svetleč bohotil na razstavnem odru. Podlegla sem njegovim čarom in od takrat dalje sanjala o njem. Z lahkoto sem si predstavljala kako se med vikendom peljeva na izlet, kako se vsako jutro skupaj odpeljeva v službo in popoldne proti domu. Ehhh ja, čista ljubezen.
No, ampak lepotec mi je bil nedosegljiv in resnici na ljubo, še danes mi je. Danes je nekoliko prenovljen, z novim sprednjim delom in zadkom, pa vendar zelo podoben svojemu bratu izpred nekaj let.
Pred kratkim sem izvedela, da nekdo prodaja svojega, 3 leta starega, z ne preveč kilometri. Prav takšnega kot sem ga želela. Ravno prav obdarjen za moje potrebe. In sem se dogovorila za zmenek, pa tudi zapeljal me je. In ko sem, z nasmehom na ustih, udobno "drvela" po obvoznici, sem vedela, da je to to. Tista energija, ki se jo iskala. Mogoče mi je celo dosegljiv. Ni ravno prave barve, ampak pravijo, da se na barve ne smemo ozirati. Še vedno sva skoraj tako daleč kot sva si bila ob tistem prvem pogledu nanj, pa vendar se mi zdi, da sva si usojena (če se njegov trenutni lastnik odloči za prodajo).
Pa naj še kdo reče, da iskanje primernega vozila zase ni čista "erotika". :))
četrtek, 13. januar 2011
ponedeljek, 3. januar 2011
2011
No, pa se je obrnilo še eno leto.
Sovražim postavljanje novoletnih zaobljub, ker se jih tako ali tako ne držim. In zato si tudi za to leto nisem postavila nekih posebnih zapovedi, obljub, prepovedi ali česar koli kar lahko človek ne izpolni, prekrši in podobno.
Sem si pa izbrala nekaj "DOs in DON'Ts", ki bi jim bilo priporočljivo slediti v letu 2011. Če ne, pa tudi nič narobe...
1. Čas, ki ga posvečam razmišljanju o poroki, poročnih oblekah, načrtovanju in čakanju na to, je izgubljen. Razmišljanje o tej temi je DON'T za to leto. :)
2. Nič več neprestanega nihanja razpoloženja. Veliko je k temu pripomogla nedavna sprememba, ki je bila sicer mali korak, ampak je pomenila veliko. Sicer pa se bom držala reka, da bo že bolje, če ne z leti pa s tableti. :) Nihanja razpoloženj so iz mode in popolnoma DON'T.
3. Šport, v vseh možnih oblikah in ob vsakem času. Ker veliko pripomore tudi k točki 2. Ker dobro vpliva na kardiovaskularni sistem. Ker se potem ne sekiram koliko sem pojedla. Ker imam boljšo odpornost. Ker sem videti lepše. No, kakor koli že, DO za šport. :)
4. Če človek kam gre si širi obzorja, če si širi obzorja ni zaplankan, če ni zaplankan ga zanimajo stvari, če ga zanimajo stvari odkriva... in tako dalje, dokler ne pridemo do DC-jeve Live Curious. :) In zato je potrebno potovati. Če ne kam daleč, ker velikokrat nimamo denarja, družbe, volje, časa, še enkrat denarja... pa je tudi v naši mali državi dovolj lepot, ki čakajo, da jih odkrijemo. Torej, destinacije za 2011 so izbrane. Tiste, ki jim ne uspe dobiti priložnosti v letošnjem letu, pa kdaj drugič. :) DO za potovanja.
5. Diploma... brez dodatnih komentarjev. Predvsem zato ker me preganja že v sanjah in nekoliko tudi zato, ker sem stara že več kot dovolj in je čas. DO za diplomo.
6. Služba. Po možnosti prav takšna kot sedaj, lahko tudi kakšna druga. Predvsem pa takšna, kjer bom zadovoljna. Še en DO za službo.
7. Bolečina zadnjih treh mesecev... avto. :) Želja, da se prav odločim, da naberem koristne ideje in da najdem takšno vozilo, ki mi bo ustrezalo. Tako meni kot mojemu finančnemu stanju. En velik DO za nov avto.
8. Čokolada in piškoti in čokoladni piškoti ter čokoladni bonboni (še dobro, da ne maram čokolanega sladoleda in da mi tudi čokoladne torte niso preveč pri srcu)... vse kar je čokoladno. Ogromen DON'T. Bi se jim raje izognila v velikem loku. Če se bo dalo, pretiravati pa tudi ne gre. :)
9. Police s knjigami so polne, na knjigah pa se nabira prah, kar me žalosti veliko bolj kot kar koli drugega trenutno. DO za vse knjige, ki na mojih policah čakajo na svojo priložnost. Ena za drugo.
10. Življenje je kratko, nikoli ne veš kdaj te bo zadelo (nisem pesimist, ampak realist). Zato bom en velik DO zapisala še pri preživljanju časa z družino; doma, na prostem, ob igrah, na koncertih, na piknikih, ob večerjah, takrat ko so slabe volje ali pa dobre, takrat ko jim gre kaj narobe in takrat ko je vse v najlepšem redu. S tistimi najbližjimi in tistimi priseljenimi, priženjenimi, posvojenimi in tako dalje.
Verjetno se bo med letom našlo še kaj. Kakor koli že, veselim se teh 12 mesecev, ki ležijo pred mano in iz katerih imam priložnost narediti kaj posebnega. Ali pa popolnoma nič. :) Predvsem pa se veselim tega, da ne vem kaj me čaka na poti, kje bom ob takem času drugo leto, kdo bo ob meni, kaj bom in kaj bodo drugi.
Let the journey begin!
Sovražim postavljanje novoletnih zaobljub, ker se jih tako ali tako ne držim. In zato si tudi za to leto nisem postavila nekih posebnih zapovedi, obljub, prepovedi ali česar koli kar lahko človek ne izpolni, prekrši in podobno.
Sem si pa izbrala nekaj "DOs in DON'Ts", ki bi jim bilo priporočljivo slediti v letu 2011. Če ne, pa tudi nič narobe...
1. Čas, ki ga posvečam razmišljanju o poroki, poročnih oblekah, načrtovanju in čakanju na to, je izgubljen. Razmišljanje o tej temi je DON'T za to leto. :)
2. Nič več neprestanega nihanja razpoloženja. Veliko je k temu pripomogla nedavna sprememba, ki je bila sicer mali korak, ampak je pomenila veliko. Sicer pa se bom držala reka, da bo že bolje, če ne z leti pa s tableti. :) Nihanja razpoloženj so iz mode in popolnoma DON'T.
3. Šport, v vseh možnih oblikah in ob vsakem času. Ker veliko pripomore tudi k točki 2. Ker dobro vpliva na kardiovaskularni sistem. Ker se potem ne sekiram koliko sem pojedla. Ker imam boljšo odpornost. Ker sem videti lepše. No, kakor koli že, DO za šport. :)
4. Če človek kam gre si širi obzorja, če si širi obzorja ni zaplankan, če ni zaplankan ga zanimajo stvari, če ga zanimajo stvari odkriva... in tako dalje, dokler ne pridemo do DC-jeve Live Curious. :) In zato je potrebno potovati. Če ne kam daleč, ker velikokrat nimamo denarja, družbe, volje, časa, še enkrat denarja... pa je tudi v naši mali državi dovolj lepot, ki čakajo, da jih odkrijemo. Torej, destinacije za 2011 so izbrane. Tiste, ki jim ne uspe dobiti priložnosti v letošnjem letu, pa kdaj drugič. :) DO za potovanja.
5. Diploma... brez dodatnih komentarjev. Predvsem zato ker me preganja že v sanjah in nekoliko tudi zato, ker sem stara že več kot dovolj in je čas. DO za diplomo.
6. Služba. Po možnosti prav takšna kot sedaj, lahko tudi kakšna druga. Predvsem pa takšna, kjer bom zadovoljna. Še en DO za službo.
7. Bolečina zadnjih treh mesecev... avto. :) Želja, da se prav odločim, da naberem koristne ideje in da najdem takšno vozilo, ki mi bo ustrezalo. Tako meni kot mojemu finančnemu stanju. En velik DO za nov avto.
8. Čokolada in piškoti in čokoladni piškoti ter čokoladni bonboni (še dobro, da ne maram čokolanega sladoleda in da mi tudi čokoladne torte niso preveč pri srcu)... vse kar je čokoladno. Ogromen DON'T. Bi se jim raje izognila v velikem loku. Če se bo dalo, pretiravati pa tudi ne gre. :)
9. Police s knjigami so polne, na knjigah pa se nabira prah, kar me žalosti veliko bolj kot kar koli drugega trenutno. DO za vse knjige, ki na mojih policah čakajo na svojo priložnost. Ena za drugo.
10. Življenje je kratko, nikoli ne veš kdaj te bo zadelo (nisem pesimist, ampak realist). Zato bom en velik DO zapisala še pri preživljanju časa z družino; doma, na prostem, ob igrah, na koncertih, na piknikih, ob večerjah, takrat ko so slabe volje ali pa dobre, takrat ko jim gre kaj narobe in takrat ko je vse v najlepšem redu. S tistimi najbližjimi in tistimi priseljenimi, priženjenimi, posvojenimi in tako dalje.
Verjetno se bo med letom našlo še kaj. Kakor koli že, veselim se teh 12 mesecev, ki ležijo pred mano in iz katerih imam priložnost narediti kaj posebnega. Ali pa popolnoma nič. :) Predvsem pa se veselim tega, da ne vem kaj me čaka na poti, kje bom ob takem času drugo leto, kdo bo ob meni, kaj bom in kaj bodo drugi.
Let the journey begin!
Naročite se na:
Objave (Atom)