Če ne znamo poslušati svojega telesa, smo na dobri poti, da bomo slej kot prej resno zboleli.
Jaz svojega ne poslušam preveč dobro, saj me skoraj vedno mora samo od sebe opozoriti na to, da nisem vsemogočna. Da zmorem le določeno količino fizičnega napora. In nekoliko manjšo količino skrbi.
Počitek je obvezen. Sploh po letu, ki je za menoj... Kako vesela sem, da se je vpisalo v preteklost in upam, da bo, razen redkih lepih trenutkov, tam tudi ostalo.
Ampak, tudi takšna obdobja morajo biti in ko pridejo, moramo le globoko vdihniti, zavihati rokave in kopati po sranju, ki nam ga življenje vrže v obraz. Včasih kar tako, da preizkusi našo vzdržljivost in voljo. Ali pa, da odplačamo kakšen dolg za nazaj. Včasih zato, ker smo se ob nepravem trenutku postavili na napačno mesto.
Nisem razmišljala kaj od zgornjega se je zgodilo, da sem (smo) v 2013 morala kopati precej globje in precej dlje, da sem se vsaj malo izkopala, ker iskati razloge zakaj se nam nekaj dogaja in se ob tem počutiti kot žrtev neke zarote ali usode, to je popolnoma brez pomena. Niti se sedaj ne trudim gledati čez ramo. Takšen je bil pač tok energije, ki se je nakopičila in vrtinčila. Kot nevihta.
Me je pa preteklo leto, kljub nekaj nevihtam (ali pa ravno zaradi njih) naučilo, da...
... si želim biti v naslednjem življenju nek znanstvenik. Takšen zelo vase zaprt znanstvenik, ki so mu njegove raziskave tako hobi kot služba in je njegova genialnost opravičilo za to, da se mu ni potrebno preveč ukvarjati z ljudmi. Ker, če se jaz sedaj preprosto neham ukvarjati z ljudmi, bom samo čudna. Ali pa sem že in bi bila ob tem le še bolj čudna.
... zelo težko živim brez vadbe. Ker pomeni čas samo zame, čisti užitek in stik s samo seboj, ki ga v drugih trenutkih dušijo elektronske naprave, drugi ljudje in delo.
... držanje jezika za zobmi ne pomaga. Razočaranje, jeza in žalost so prav tako čustva in občutja, ki jih je potrebno deliti, če ne želite, da vas razžrejo od znotraj.
... družina je pomembnejša kot si mislite. Če dobro pomislite, so to ljudje, ki prenašajo vse naše norosti, vsa neopravičljiva obnašanja skušajo opravičiti z nekim razlogom, nas imajo bolj ali manj radi takšne kot smo in na koncu, ko vsi, ki jih imate za prijatelje odpovedo, vam ostane ravno družina.
... če se želite naučiti česa o uživanju življenja, poglejte kakšno dobro preskrbljeno mačko ali psa. Oni vedo kako se stvarem streže. Oziroma kako biti postrežen. :)
... je potrebno ceniti trenutke, ki so nam dani, ne jih pa tudi loviti in iskati, živeti v iskanju trenutkov. Nope, tega se ne dela. Ker tako se ti življenje zgodi, ko si sam čakal, da se bo nekaj zgodilo.
... takšne stvari, kot so znamenja, ne obstajajo. Ker, resno, če se odločimo iskati neka znamenja, je tako da jih vedno najdemo. Za tiste stvari, ki naj bi jih storili in tudi za tiste, ki naj jih ne bi. Brezveze.
... intuicija nam ni bila dana kar tako. Zaupajte ji.
(In ne, za tiste, ki ste mi to že poskušali razložiti, to ni enako kot znamenja!)
... bolj kot poskušate stvari postaviti na svoje mesto, bolj se bodo temu upirale. Večje bo trenje. Pustite, da se nekatere zadeve uredijo same od sebe. Ker se. Samo energijski tok je potrebno prav usmeriti.
Nimam pa prav nobenih načrtov za letošnje leto. Prazen list. No, razen tistih stvari in dogodkov, ki jih je potrebno načrtovati v naprej. Eden takšnih dogodkov bo kmalu (zelo kmalu, če pomislim, kaj je še vse potrebno storiti in ne tako kmalu, če izhajam iz tega kako se veselim). In drugi poleti. Oba komaj čakam, čeprav nista oba povezana z mano.
In, samo v vednost, energijski tok sem letos usmerila v dobre stvari in dobre ljudi. Tako da, vsi v moji bližini, prosim, da storite enako. :)
