Neka na pol deževna sobota pred približno 4 tedni… Odločena, da je letos res čas, da si kupim vse potrebno za turno smuko in se spravim v gibanje (ne samo virtualno) tudi pozimi, vkorakam v prvo trgovino z alpinistično, športno opremo. Seveda v Ljubljani. Artikli so bili razporejeni v nekem čudnem zaporedju, verjetno še Sherlock Holmes ne bi ugotovil po kakšnem ključu, vse je bilo “natlačeno” v občutno premajhnem prostoru, strank pa kar veliko. Odpravim se k smučam. OK; to je še nekako šlo, saj sem z etiket uspela razbrati katere smuči bi bile primerne zame. Cena? Občutno previsoka. Premaknem se k vezem; na mali polici lahko najdete vse, od derez, krpelj, srenačev do turnih vezi. Super. Začetnik ima verjetno precej težav, kaj kupiti. O kaosu glede čevljev sploh ne bom govorila… Dragi moji; plezalni čevlji in smučarski čevlji ter čevlji za turno smuko bi morali biti nekako ločeni. Kakorkoli že, mislim si, da je bil pač napačen trenutek, da so še vedno potekale razprodaje in da so prodajalci (oziroma prodajalca) imeli veeeeeeeliiiikoooooooo dela z blagajno.
Ista sobota čez približno pol ure. Športna trgovina, nekje v Ljubljani. Trgovina je bila na pol prazna, artikli zopet razporejeni po neki čudni logiki. Odpravim se do oddelka s smučmi in se razgledujem naokoli. Seveda opreme za turno smučanje nikjer. Pomislim, da sem verjetno res precenila zmožnosti trgovine. Skomignem z rameni in se odpravim drugam.
In ker se iz večnega pesimista počasi spreminjam v latentnega optimista, sem nekako verjela, da se bo pregovor “v tretje gre rado” tokrat uresničil.
Ponedeljek, takoj po dveh neuspelih poskusih nakupa nove opreme. Tretja športna trgovina. Od glave do peta vas oblečejo za ležanje na ležalniku, na plaži na Krvavcu, vendar nimajo niti vijaka za turne vezi. OK, pa nič. Pesimist v meni se je počasi pričel prebujati in predstavljala sem si, kako že spet celo zimo sedim na kavču…
K mojim neuspelim poskusom nakupa je prispevalo tudi to, da prodajalci v teh trgovinah ne skušajo prodati artiklov, ampak očitno čakajo, da mine njihova izmena. Velika večina ti ne zna odgovoriti niti na osnovna vprašanja, kaj šele, da bi se potrudili in svetovali. No ja, saj brez znanja o nečem ne moreš svetovati. Če brezciljno tavaš po trgovini, ker še vedno razvozlavaš uganko, kam je šla vsa logika sveta in kaj sledi vročim hlačkam za tek, ki sledijo drsalkam… in mimogrede uzreš prodajalca, ki bi ga želel nekaj vprašati, se ta najbrž obrne stran in se dela zeloooooo zaposlenega. Tudi prav.
Naj mimogrede omenim, da te zadeve niso preveč poceni in da bi morali v nekom, ki si želi nakupa celotne opreme, videti denarnico na dveh nogah. In se zato tudi potruditi. Ampak ne… očitno jim gre dobro, kljub vsemu tarnanju v času krize.
Da bi utišala tistega dvorogega pesimista v meni, sem se odločila, da bomo imeli izlet v Avstrijo. Veliko mi je pri moji odločitvi pomagala neka spletna stran, kjer sem prebrala kar nekaj komentarjev na temo nove opreme in nakupa le te. Torej; sobota pred dvema tednoma. Dve meni ljubi osebi in jaz se odpeljemo čez Ljubelj. Seveda, po prejšnjih izkušnjah sodeč, nisem pričakovala kakšnega nakupa. Kako zelo sem se motila….
Ko smo vstopili v trgovino (imen seveda namerno ne navajam), mi je čeljust obvisela na skrajni varni točki pred izpahom. Prostor je bil poln (naj opomnim, da smo se bližali zadnjim dnem razprodaj) smučarskih oblačil, board-ov, smuči, smučarskih čevljev, čelad, smučarskih očal, koles, fitnes opreme… in vse je bilo lično postavljeno na svoje mesto, vse si z lahkoto našel. In prav na koncu prostora, kjer se je nahajala tudi alpinistična oprema, se je ponosno razkazovala vrsta turnih smuči. V trenutku, ko sem se pojavila tam, se je pred menoj že smehljal prodajalec, ki se je naslednjo uro in pol posvečal meni, čevljem za turno smuko, razlagam o tem, kaj bi bilo zame najbolj primerno,… vse to pa je lahko ponudil zato, ker je tudi sam turni smučar, ker ve veliko o opremi in vse to pospremi s simpatičnim nasmeškom. Poleg tega pa še ve, kako se prodaja.
Po skoraj dveh urah in porabljenih kar nekaj €, sem se srečna, z novo opremo odpravila domov. :) In seveda z bogato izkušnjo, da je potrebno po prijazno postrežbo in dobro opremo, ki je še kar precej cenejša kot pri nas, malo dlje kot sem si mislila.
