sobota, 12. september 2009

Po soseki

Čeprav je preteklo že kar nekaj časa od mojega zadnjega vpisa, pa to nikakor ne pomeni, da v tem času nisem bila nič na poti. Seveda ne na kakšni daljši in zavidanja vredni, ampak vsekakor se je dogajalo veliko. :)
In ker so me spodbudile napisane besede ene meni zelo drage duše, ki me je razveselila z novim vnosom v svoj spletni čečkalnik, sem se zamislila tudi sama. Hmmm, ker jaz nimam niti dveh in pol bralcev, se sploh ne bom opravičevala zaradi "nepisanja". Ko takole preživljam povsem mirno soboto in sem po dolgem času brez skrbi, ki bi me malo in počasi glodale, razmišljam, da je že čas za naslednjo pot kam dlje. Kljub kar nekaj kilometrom, ki so se nabrali v tem poletju, bo treba razmišljat o novi avanturi, o mojem novem premiku kam kjer še nisem bila.

Poletje je letos prineslo naslednje poti...

Z družino (mojo človeško in pasjo :) ) smo se neke nedelje odpravili nekam, kjer že dolgo nisem bila, pa so mi tisti kraji in spomini nanje zelo pri srcu. Bad Hofgastein je malo in zelo simpatično mestece, ki nudi veliko možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, pa naj bo to v katerem koli letnem času. Jaz se ga spominjam predvsem zelo zasneženega in včasih nekoliko vetrovnega, s simpatičnimi trgovinicami, kavarnami in trgci. Pot do tja zelo skrajša avtovlak, ki vozi 11 minut iz Mallnitza. Ob nakupu karte smo dobili tudi brošuro z voznim redom vlakov in cenikom ter kratkim opisom poti. Naši severni sosedje za to boršuro dobijo dodatne točke, ker je napisana tudi v slovenskem jeziku in to celo pravilno. :)

Tudi to poletje sva enega od vikendov izkoristila za obisk Opatije. Precej standardno, pa vendar vedno znova zelo simpatično. :) Hotel kot ponavadi, hrana kot navadno, plaža urejena, ležalniki udobni, morje preveč hladno (kot povsod), sonce preveč toplo. Nakup sončne kreme za obraz in telo se je izkazal za dobro naložbo, saj sem prišla domov povsem enake barve, kot sem tja odšla. Zelo zadovoljna. :) Trije dnevi na plaži, z mojo (trenutno) najljubšo vampirsko zgodbo, so bili zelo dobrodošla sprememba okolja. Trenutki, ki sva jih preživela skupaj, brez da bi se nama kar naprej nekam mudilo, pa so tako ali tako neprecenljivi. Masaža in super prijazni maser sta samo še pripomogla k dobremu vzdušju.

Nalsednja pot k našim "spodnjim" sosedom je bila v znamenju dobre glasbe. Koncert skupine U2 se je začel s sitnimi varnostniki in dvoličnim ocenjevanjem kateri fotografski aparat je skoraj profesionalen in kateri ne. Ker sem še danes jezna in ker je bil koncert konec koncev super, se niti ne bom več spuščala v razlaganje kaj se je zgodilo. Se bom pa izogibala koncertom v Zagrebu in okolici. :)
Konec avgusta je prinesel še eno pot; tokrat še v Italijo. Zopet koncertno obarvan izlet. Coldplay so zakon in je bilo vsekakor vredno. Italijani so se izkazali za boljše gostitelje in organizatorje, Coldplay pa za nekoliko bolj energične kot U2. :) Verjetno bo kriva razlika v letih. :)

O lepotah Slovenije pa sem se uspela prepričati kar z motorja, neke lepe nedelje. Pot naju je peljala na Gorenjsko, čez Kranjsko Goro na Vršič. Po kratkem sprehodu sva se spustila z Vršiča v Trento in pot nadaljevala proti Tolminu, potem pa čez vse hrobe in griče v Poljansko dolino in Škofjo Loko.

In ker se poletje počasi bliža svojim zadnjim izdihljajem sanjava o najini naslednji poti... :)