Od nekdaj se mi je zdel januar najbolj grozeč mesec v celem letu. Verjetno zato, ker smo takrat bolj kot ne potrošniško, finančno izčrpani, brez da bi vedeli kaj nas čaka v vseh mesecih, ki prihajajo za njim. Izčrpani smo od praznične evforije, nazdravljanja, družinskih (čeprav so ti zelo prijetni) in ostalih obiskov, zavijanja daril, prejemanja daril, ki nam včasih niti najmanj niso všeč... In potem je januarja kar naenkrat vsega tega konec. In potem kar ne vemo kaj bi sami s seboj in kako bomo naprej. No, mogoče. Ni pa nujno.
Kakor koli že, januar se mi je zdel vedno neskončno dolg in siv in utrujajoč.
Potem pa je prišlo letošnje leto in vsi načrti, ki si jih nekako nisem postavila povsem sama in včerajšnji pogled na koledar me je neznansko razveselil, saj sem ugotovila, da je med vsem načrtovanjem in iskanjem in računanjem, kako čim prej prihraniti čim več denarja, januar nekam izginil. Tako hitro.
OK, uspelo mi je torej preživeti najhujše. :) One off, eleven to go. In čeprav je bila nekako moja novoletna zaobljuba, da v tem letu ne bo nobenih zaobljub, samo smernice kamor bom šla, imam v tem trenutku koledar poln stvari, ki jih je bolj ali manj potrebno urediti v tem letu.... Še huje kot novoletne zaobljube, za katere je tako ali tako samo po sebi umevno, da jih ne bomo izpolnili. Načrti, to pa ne gre kar tako. Seveda, pa so nekateri med njimi prav prijetna opravila in se jih veselim:
- avto (jeeej, sedaj je rezerviran in bo, če bo sreča mila, enkrat v naslednjih 10 dneh moj)
- prihraniti nekaj denarja (težje, saj bo nekdo moral plačevati novo vozilo :))
- izpiti, vaje in diploma (uffff, ja)
- vzeti si več časa za ljudi, ki jim pravim prijatelji
- izlet v ZDA 2011 (dva tedna konec junija, v prijetni družbi, bo zanimivo)
- služba (kar je verjetno najtežje od vsega)
- izpopolniti svoje pisanje, da bo bralcem prijetno in meni v užitek
- pa še cel kup enih zadev...
Nič, potrebno bo zavihati rokave in prijeti za delo, I guess...
