nedelja, 8. januar 2012

Glasba. Vedno. Povsod.

Dve leti nazaj sem med naključnim testom, ki sem ga opravila zaradi preverjanja mojih sposobnosti dela v skupini, odkrila, da sodim v kinestetični tip učenja. To je pojasnilo marsikatero mojo težavo iz časov, ko sem bila še prisiljena vsak dan sesti v šolske klopi (boy, am I glad that's over) in vsekakor tudi to, zakaj je glasba v mojem življenju tako pomembna.
Nimam posluha. Niti glasu. Ampak si pa veliko in rada prepevam. Upam, da je hiša dobro zvočno izolirana. :) Kadar imam možnost poslušam glasbo. Učiti se tako ali tako ne morem brez glasbene podlage. Tudi delam težko brez nje. Avta najbrž sploh ne bi znala voziti, če ne bi iz zvočnikov hrumelo in se ne bi na ves glas poleg drla še jaz.

In ker sem včeraj celo dopoldne preživela ob prepevanju in poslušanju, sem pričela razmišljati o tem, da ima verjetno vsak od nas (vsaj) eno najljubšo skladbo. Tisto, ob kateri se naježiš, čeprav si jo v enem dnevu slišal petkrat. Tisto, katere besedilo bi znal na pamet, če te zbudijo sredi noči. Ni nujno, da je povezana z osebami in dogodki. Preprosto, zadane. :)
Jaz imam svoje najljubše skladbe, ki niso nujno od izvajalca, ki mi je najljubši. Veliko jih je, ki so bile in so največkrat predvajane. Ko sem pred nekaj minutami pogledala na svoj predvajalnik, po številu predvajanj prepričljivo vodi Waidmanns Heil, Rammstein.Zato ker je tekaška pesem. :) Moj power song, ko mi zmanjka volje, energije... Zanimivo je, da ji sledi nekaj popolnoma drugačnega - Dance me to the end of love, Leonard Cohen. In Lady Gaga - You and I. Čuden izbor. :)
Vendar, kljub temu, da U2 niso moji najljubši (so pa vsekakor visoko na lestvici), je moja pesem, takšna kot sem jo omenjala zgoraj - tista, ki zadane, vseeno njihova. Od trenutka, ko sem jo prvič slišala in do danes, ko sem jo poslušala že neštetokrat je še vedno tisto kar od pesmi pričakujem. Še vedno se vsaj malo naježim. Še vedno mi je v vseh pogledih naj. :) In besedilo - gets me every time.

Tukaj  jo lahko poslušate in ugotovite ali tudi vam, vsaj malo, polepša dan. :)

Odhajam v tale čudovit sončen dan, če je kdo zašel med tele vrstice in verze, mu želim, da bi bila glasba velik del življenja. Saj veste, pravijo, da kdor poje slabo ne misli. Bo že držalo. ;)

Ni komentarjev:

Objavite komentar