Danes me nosijo verzi. Tuji. Domači. Nosi me Pablo Neruda. In malo tudi Federico Garcia Lorca. In vsekakor, malo tudi polna luna. In moja neuničljiva domišljija.
Ob brskanju, sem jo našla. Tole...
Prepletanje
Pleteš se mi med prste
in od tam med lase zapletaš,
ko zjutraj, z mislimi pri tebi, pletem kito;
malo iz naju,
kot sva ostala ujeta v spominu,
malo iz sanj,
ki so ostale priprte med vrati noči,
malo iz zraka,
ki še vedno diši po tebi
in veliko iz jutra,
v katerega odhajam naličena z norostjo prepovedane ljubezni.
Popoldan bom vzela škarje...
Pustite, naj danes tudi vas malo nosi... pa radi se imejte.
Ni komentarjev:
Objavite komentar