Kaj bi morala vedeti, pa do sedaj nisem...

Nikoli se nisem v življenju preveč obremenjevala s tem, kaj vse bi morala vedeti, preden sem se podala iz varnega zavetja doma, iz gnezdeca, v pravi svet. Ker me preprosto ni zanimalo. Ker je fino iti v svet tako, brez da veš kaj vse te čaka.

Ko danes plavam proti toku in me duši paničen občutek, da se staram (ja, res imam krizo, ker se približujem 30-ki, pa kaj naj) in da nisem v življenju dosegla niti odstotka tistega kar sem si želela, se sprašujem kako sem lahko tako lahkomiselno zakorakala skozi vrata, brez da bi enkrat samkrat pomislila kaj naj pričakujem. Ker to nikakor ni v mojem slogu. Ker sovražim presenečenja. Predvsem zato, ker ne vem kako se nanje odzvati. In prav tako, kako se odzoveš na stvari v življenju, na katere se nisi pripravil?
Letošnje leto se je pričelo optimistično, polno zagona in slednjega še vedno imam, prvega pa mi nekoliko zmanjkuje. Optimizma namreč. Ker je vsak dan malo težji. Ker se vsak dan bolj sprašujem, zakaj mi nihče nikoli ni omenil treh stvari:

- Ljudje lažejo, ker so sebični in se ne bodo ozirali na to koga in kako bodo prizadeli, da pridejo do tistega kar želijo

-Čustva je potrebno podrediti razumu, ker ljudje ne bodo znali ceniti tega, da si srečen, zaljubljen, žalosten, osamljen... vse to bodo le izkoristili v svojo prid

-In, saj so omenili, da ne bo lahko, ampak da bo tako težko, pa ni povedal nihče.

In potem je tukaj še nekaj stvari, ki bi jih želela vedeti že prej, preden sem jih odkrila sama... the hard way... recimo to, da se računi ne plačajo sami, da se je treba veliko prilagajati, da sprejemaš tudi napačne odločitve, da si začneš včasih želeti nemogočega in tako dalje.
Veliko je tega. In nihče niti besede o tem. Se sprašujem, če bi sploh poslušala v letih, ko sem se odpravljala v veliki svet, tudi če bi mi kdo povedal vse to.

In ko sva danes s sodelavcem ostala sama v pisarni in sem mu omenila, da sem res žalostna, da na trenutke hudo boli, mi je na to odgovoril zelo v svojem slogu in zelo za šalo - "Na svetu so pomembne samo tri stvari; sex, drugs and rock'n'roll."
In kako naj se ne strinjam s tem. Ko si najdemo svojo "drogo" je svet lepši.
Ko prične boleti, sta pa še vedno tukaj seks in rokenrol. :)

Upam, da ste se sami podajali manj nepripravljeni na lov, kot sem to storila jaz. Če ste se znašli pa v podobni zagati, imam za vas en sam nasvet - do konca naglas in rock on! :)