Avgust

Današnji dan ni bil takšen kot sem ga želela. Želela sem drugačen zajtrk, kot sem ga imela. Želela sem čim prej končati včeraj začeto pospravljanje, pa mi ni šlo kot sem si zamislila. Mislila sem, da bom šla na Bled, pa sem prišla le do Brda pri Kranju. Želela sem dolg sprehod, pa se Otto ni strinjal.
Nič od tistega, kar sem želela. Ampak vse tako, kot je moralo biti.

Takšen je bil cel avgust. In danes mu, z veseljem, ker je šlo vse drugače kot sem si želela in hkrati z žalostjo, ker se poslavlja, maham v slovo.

Bilo je pa tudi mnogo malih, posebnih, čudovitih, srečnih in srčnih trenutkov.



Otto se je pozdravil in zopet lahko teče in skače in je pač srečen pes

Z današnjega sprehoda

Zahajajoče sonce in travniki so najlepši v avgustu...

...sprehodi so zato zvečer še bolj prijetni

Megla, ki se dviga zjutraj je lahko včasih malo čarobna

V avgustu praznujeta moj oče in moja babica. Tako moja in čudovita...

Darila so najboljša, kadar so uporabna in užitna. Tudi kadar ne uspejo čisto tako kot bi morala. :)

Naslednjih mesecev se ne veselim preveč. Ker me bo zopet zeblo in bom s seboj nosila jakne in puloverje. Ker ne bo več dolgega dneva s čudovito svetlobo. Ker ne bo več čarobnih juter, ko se zbudiš ob odprtem oknu in vohaš sveže pokošeno travo.
Ampak bodo ostali čarobni in čudoviti ljudje. Za zbujanje. Za objemanje. Za pogovor po telefonu. Za sprehode. Saj veste kdo ste... Rada vas imam.