Moji vikendi. Z zajtrki in sprehodi.

Današnji dan sem pričela, kot se za moje sobote spodobi, malo bolj pozno. Ker rada spim. In če vem v petek večer, da bom morala čez vikend vstati zgodaj, utegnem postati slabe volje. Resno. Mojega spanca ne krade nič in nihče. Če ne, renčim in težim.
No, to ne pomeni, da spim do kosila ali pa še dlje, vstanem tako, da se zajtrk še vedno zdi kot dobra ideja. In med koncem tedna je zajtrk neko posebno doživetje, vsaj za mojega najdražjega, ki se sobotnega zajtrka veseli že v četrtek zvečer. Vse tiste male razvade, za katere nimava časa med tednom. Njegova so vsekakor vse možne nemesne tople stvari, ki jih ješ za zajtrk, moja pa zmešančki, smoothie-ji ali karkoli sadnega in zelenjavnega, zmešanega z vsem možnim. Nič posebnega, ne pretiravam z nekimi eksotičnimi kombinacijami, samo všeč mi je ideja, da mi sadja ni potrebno prežvekovati, ampak ga lahko lepo spijem. :)
Danes sem mešala naslednje:

Maline, banana, nektarina, borovnice...

... dodala sem nekaj listov špinače in malo svežega soka limete.

Vsej tej zmešnjavi sem dodala še veliko žlico medu in to je bilo to. Kljub moji začetni skrbi, da ne bo zmešanec niti približno okusen, se je izkazalo, da je po okusu prav prijeten. In, če dodam k temu jutranjemu prehranjevanju med koncem tedna še dejstvo, da je zunaj prijetna temperatura, lepo vreme in mirna terasa, je vse skupaj čista zmaga. V kakšnem drugem letnem času lepo vreme nadomesti topel kamin ali pa si izmisliva kaj drugega, kar najina jutra dela malo posebna in zelo drugačna od tistih kaotičnih med tednom, ki mi prav zares niso všeč. 

Malo kasneje sem, sicer nad sprehodi in pohodi ne preveč navdušeno boljšo polovico, prepričala v sprehod na bližnji hrib. Veliko bolj miren in prijeten kot tisti, kamor sva hodila včasih, ko sva živela v prestolnici. Srečala sva le malo ljudi, je pa res, da sva se vzpenjala ob dvanajstih, ko so drugi verjetno že razmišljali o kosilu. Najprej nisem bila prepričana, da imam dovolj volje za vzpon prav na vrh, pa se je trud poplačal, ker je bil Triglav kot na dlani, ostali vrhovi prav tako, prestolnica pa na varni razdalji na drugi strani, majhna in tiha od tam kjer sva stala. Čeprav sem si zares želela videti kaj ponuja Nostalgična sobota, sem bila v tistem trenutku, na vrhu hriba, prav vesela, da se mi ni pretirano ljubilo voziti do tja. 

Rada imam sobote in nedelje. Takrat sem noro zaljubljena v svoje življenje. Tudi sicer sem, le da sem med tednom nekje do pete ure malo manj. :) Med vikendom sem rada doma in v prijetni okolici doma, betona in sivine imam več kot dovolj med tednom. In dovolj sem ju imela pet let vsak dan. 

Fajn je, kaj naj rečem. Le nekatere stvari v svojem življenju moraš sprejeti takšne kot so ali pa jih spremeniti. In jaz sem se odločila, da je čas...