Zanimivo, kako se čas po svoji lastni volji krči in razteguje. Včasih ustavlja. Včasih pa, kot da ga sploh ne bi bilo, ko nam je ob komu še posebej lepo. (uiii, nenamerna rima)
V tem tednu je bil čas prizanesljiv. Dnevi so minili kot bi mignil. Verjetno zaradi količine dela, malo daljših delovnikov in usmerjenosti ter zbranosti misli.
Med vsem hitenjem, sem vseeno uspela ujeti nekaj prav poučnih, zabavnih in lepih trenutkov. In spoznanj:
- ko se ti prične dozdevati, da si popolnoma izgubljen in da je vse kar počneš popolna zmešnjava, ki nima niti glave niti repa - se ustavi, globoko zadihaj, vzemi svojih pet minut, premisli in se vrni. Prav gotovo se bo rešitev prav hitro našla.
- ljudje vedno razočarajo. Tako ali drugače. In ko si za nekoga prepričan, da ima glavo na mestu, da ve kaj počne in da njegov IQ vseeno odstopa od povprečja, si kljub vsemu pusti nekaj prostora za presenečenje. Navadno negativno. Za zgodbo (beri: trač) so ljudje pripravljeni storiti marsikaj. Čeprav si nekako pričakoval kaj takšnega, se na koncu vseeno sprašuješ...
- moški so v večini boljši sogovorniki od žensk (seveda poznam nekaj svetlih izjem), ker so njihove misli malo bolj racionalno in tehnično naravnane. Če se izrazim malo po domače, v vsakem pogovoru je manj tistega "čustvenega sran**" (ki mi gre na živce tudi pri meni sami), ki otežuje stvari. In, ko želim slišati resnico, podobno mislečo osebo ali pa samo nekoga, ki se na trenutke počuti podobno kot jaz sama, vem kam se moram obrniti. Hvala, J.
- nekateri te razumejo brez besed. Z enim pogledom. Popolnoma jasno o čem je "govora". Malo je takih. Pa tako lahko je komunicirati na takšen način.
- kakšne zadeve, osebe ali misli, vlečemo skozi svoje življenje dolgo. Preveč dolgo. In ko je nekaj ali nekdo prisoten toliko časa, da se zdi dolgo - razmislite, očitno za to obstaja razlog.
- pobeg od realnosti, od obveznosti, od vseh,... je včasih zdravilen. Veseliti se takšnih pobegov, je prav tako zdravilno, ker nas žene naprej. In nam daje energijo, upanje, voljo. In riše nasmeh na obraz.
(dokler seveda bežimo za kratek čas)
- ko pridemo zjutraj v pisarno, tudi če se je dan začel kot popolna polomija, se je potrebno vprašati, če se že zabavamo. Če se ne, se nekomu nasmehnite. Ali pa mu pomahajte. Ali pa mu pripravite najljubšo kavo/čaj. Verižna reakcija zagotovljena, lepši dan v službi pa tudi. :)
- ljudi v odhajanju ne kličimo nazaj, da se jim ne bo potrebno vračati. Verjetno odhajajo z razlogom. Lahko jim le zaželimo srečno pot ali pa lep konec tedna. :)
- z manj hrane in več vode, se počutim bolje. Ko dodam še malo teka, se bom počutila odlično.
- čiščenje hiše je terapija (kolikokrat sem to že povedala?). Energija, ki se ustvari potem, ko pospravimo, je prav pomirjujoča.
- meni ni potrebno stvari razlagati, kot da sem petletni otrok. Tako, kot bi povedali nekomu, ki ve zakaj gre, bo v redu. Če katerega dela ne bom razumela, bom sama prosila za razlago.
- v tem tednu sem ugotovila tudi, da mi gre pošteno na živce, ko me ljudje silijo k zdravniku. Z razlago, da mi hočejo dobro. Če hočete dobro mojim živcem, mi ne omenjajte tega, da moram k zdravniku. Sama vem kdaj je čas, da pokličem tja in zmigam rit. :)
- izbiranje novega prenosnika je nočna mora. Ko "tehnično" izbereš kar potrebuješ, je vse ostalo samo še izbiranje na podlagi videza. In ne, ne sliši se žensko, tudi moški radi vidijo, da so gadgeti videti lepo.
- sovražim, ko mi ljudje čez ramo ali pa od strani zijajo na ekran računalnika. Če sama ne zahtevam ali prosim, da pogledate tekst, sliko..., potem nimate nobene pravice tega početi.
- po dveh delovnih dneh ne veš več, da si bil na dopustu.
- želim si novega, še enega tatuja. Brez ugovarjanja. Brez negodovanja. Moje telo, moja koža, moja (nora) odločitev.
- "daleč od oči, daleč od srca" je prazna fraza. Če imaš nekaj/nekoga zares rad, je lahko svetlobna leta od oči, pa ne bo šlo/šel/-a iz srca kar tako.
- Karma... menda ne udari vseh, ker nimajo vsi te sreče, da bi jih.
Možgane preklapljam v weekend nastavitev in vam vsem skupaj želim... kar si želite sami. :)
Imejte se lepo in radi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar