Najbrž se vsem nam, ko nam kdo omeni Karibe, pred očmi narišejo bele peščene plaže, tisti čudovit odtenek svetlo modrega/zelenega morja, jadrnice in snobovski turisti v poletnih oblačilih, z opečeno kožo, ker so že prvi dan želeli čudovito zagorelo polt. No, če se vam ne, to je moja bila do nedavnega moja predstava o Karibih. Ampak nič več... Počitnice na Barbadosu so končane. Danes naju je 35 minutni let prestavil na St. Lucio, še enega izmed čudovitih otokov.
Barbados je pustil sladek priokus v mojem spominu. Če za kje velja rek, da so največji zaklad države prav ljudje sami, velja za Barbados. Ljudje so naravnost čudoviti. Odprti. Nasmejani. Velikokrat te kdo ustavi na ulici, ker bi ti želel nekaj prodati, ampak niso agresivni. Ko prijazno odkloniš kar ponujajo, se bodo nasmejali in pristopili do naslednje potencialne stranke. Ali pa ti preprosto povedali, da ne nič ne stane, če samo pogledaš. So sproščeni. In imajo tisti neverjeten, prirojen občutek za ritem.
Barbados je otok, kjer boste našli skoraj vse, kar si želite. Če bi poležavali ob hotelskem bazenu, brez kričanja otrok, to lahko storite. Če si želite bolj aktivnega dopusta, je tam veliko možnosti za različne športne aktivnosti. Res pa je, da pač ne boste izpolnili svoje želje po plezanju v hribe. Ker, Barbados je precej raven.
Če ujamete pravi dan, je tudi surfanje lahko odlično. Za tiste, ki imajo raje dolge in malo bolj počasne valove. Do tistih, ki bi si želeli česa bolj razburljivega - Soup bowl zmore menda tudi to.
O St. Lucii, razen tega, da je zelo zelen otok, ne morem povedati kaj dosti, saj sem prispela nakaj ur nazaj. Lahko pa povem, da sem najbrž dobila letalsko vozovnico za raj.
Na mojo največjo žalost ni nepovratna.
Polna vtisov in spočita od karibskega sonca in morja, se oglasim še kdaj kasneje.
Do takrat pa, dragi moji, kot pravi Bob Marley, everything's gonna be alright. ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar