Chantal

Začelo se je. Okrog 5:30 zjutraj je pričel močneje padati dež. Sicer težko rečem, da kaj močneje, kot pada pri nas. Z vmesnimi nalivi, s kapljami, ki bi te najbrž ubile, če bi stopil ven.

Včeraj zvečer so nam prinesli še neke izjemno močne LED svetilke in pospravili še vse ostale predmete, ki bi jih utegnil veter premetavati sem in tja. Zajtrk je odpovedan. Je treba iz hiše priti do lobby-a, ampak je vmes preveč ovir v takšem vremenu. Ob šestih zvečer so sklicali sestanek, kjer so vsem naročili, da danes ne smemo iz svojih hišic. Nevihta naj bi se premikala zelo hitro, predvidevajo, da naj bi se do popoldan že premaknila naprej. Do takrat ne smemo ven. Zaradi lastne varnosti. Tudi osebje je ostalo v svojih prostorih, čeprav se mi zdi, da so pred približno pol ure naredili še en obhod, saj se je slišalo glasno govorjenje in brnenje avta. Včeraj so cel dan obrezovali veje in pripravljali opore za drevesa in grmovja. Danes so po vsej verjetnosti preverjali, če je vse kot mora biti. Škoda bi bilo, da se kaj polomi, rastje tukaj je res čudovito.

Torej, danes ostajamo v sobah. Dokler ne bodo odgovorni dobili uradnih navodil, da je varno in da gremo lahko ven. Takrat nam bodo prišli povedat. 

To naj bi se, po trenutnih napovedih, zgodilo enkrat v popoldanskih urah. Čez približno tri ure, to je okrog 11. ure dopoldan, naj bi se premaknila nevihta do nas. Če bo nadaljevala po poti, po kateri se giblje trenutno, bo njeno središče na morju med Martinique-om in St. Lucio. V vsakem primeru pa nekje blizu. 

Še vedno, kot sem pisala že včeraj, ni nikjer zaznati nobene panike. Razen navodil kako ravnati, se zdi, da gre samo za rutino. Do novembra bo verjetno še kakšna nevihta, obdobje je pač takšno. Na letalu sem sedela poleg gospe, ki živi na St. Lucii in se je vračala domov iz Londona. V pogovoru o vremenu, je dejala, da še dobro, da bo dež, saj je bila v začetku leta takšna suša, da so imeli težave s pomanjkanjem vode. Sploh pa, otok je znan po tem, da je zelo zelen, kako pa naj bo takšen brez dežja, je še pripomnila. In seveda se strinjam. 

Zame je tole another day in paradise. Za pravo izkušnjo tega koščka sveta, je potrebno doživeti tudi kakšen tak dan, ne le modrega neba, s sem in tja kakšnim puhastim oblakom. Bo danes pač čas za počivanje. Ne bom trdila, da me čisto nič ne skrbi, ampak tudi doma imamo precej močne nalive, veter, ki ruva drevesa in podobne vremenske nevšečnosti... Tako da, držimo se napotkov in ostajamo, za sedaj, v postelji. S knjigo. Internetno povezavo, dokler pač bo. In, očitno, obilico časa. :)