Kot sem že povedala enkrat, dvakrat, večkrat; sreča je v rokah vsakega posameznika. Niso zastonj skovali reka, da je vsak svoje sreče kovač. In zato ne bom za slab teden krivila nikogar. Niti lune, niti vremena, niti slabe energije, ampak popolnoma samo sebe. Če prej tega vztrajno nisem verjela, tudi, ko se mi je zadeva, kot mantra ponavljala kamor koli sem pogledala, sedaj verjamem bolj kot marsikaj drugega.
Ker deluje. In ne bom še enkrat korak za korakom razlagala zakaj. Preprosto zato. Ker deluje. Ko sem ugotovila, da problemi drugih niso moji problemi (kako egoistično se sliši, kajne? Pa je res) in da je potrebno ljudi, ki v vsem vidijo samo slabo in ki vse svoje obveznosti prelagajo na druge, enostavno odtujiti iz svojega življenja, ter prekiniti nekatere vzorce, ki jih skoraj nezavedno ponavljamo, sem prišla do spoznanja, da se tako lažje diha.
In prav zato, ker sem v tem tednu ponovila nekatere teh vzorcev, je šlo vse skupaj malo navzdol. Trudim se vzpostaviti stanje, kot je bilo.
V bistvu pa je umetnost vsega tudi v tem, da se nekoliko odmakneš. Ne, ne zbežiš od težav. Samo odmakneš, pogledaš z razdalje, ki se zdi udobna in se potem vrneš nazaj ter se z njimi spopadeš. V sredo sem se odmikala, včeraj sem ugotovila rešitev, danes rešujem. Trije povsem enostavni koraki.
In še ljudje... nekatere ljudi vlečemo s seboj; ko smo nesrečni na dno, ko smo srečni v prevelik zanos. Tudi od ljudi se je potrebno odmakniti. Vedeti kdaj. Pravi trenutek.
In zato se danes tudi odmikam. Z enim samim korakom. Tako, da rečem hvala za vse in nasvidenje.
Slab teden. Z dobrim koncem. Samo zato, ker sem se tako odločila. Ni lahko, ker se je najlažje smiliti samemu sebi in za vse slabo kriviti druge. Službo, prijatelje, napačne trenutke in kraje... To je eno navadno samopomilovalno sranje, ki ne pelje nikamor. Ker je občutek, da smo žrtev usode utopija. Dober izgovor za ne premaknit se naprej.
In dober konec bo nekoliko tudi zaradi jutrišnjega večera... se nadejam. :) Ker s takšnimi besedili (kot je spodaj prilepljeno) polepšan večer ne more biti drugačen. :)
Pa še tole... 10.8. - Vse najboljše, mama.
Ni komentarjev:
Objavite komentar