Ko jo zaprem, izgine vame,
kadar jo držim razprto pred sabo me gleda naravnost v oči.
Ne razumem ga. In videti je, kot da tudi on ne razume samega sebe.
Mavričnemu slonu v svoji dlani se nasmehnem.
Potem pa poleti.
In za njim še cela jata mavričnih slonov.
Rešili so se krize identitete.
Ni komentarjev:
Objavite komentar