Prisloni ustnice k ušesu, da se uglasim s teboj.
Razgali kožo prsi, v jutranjem soncu je tako bela in lepa.
Odmakni rjuho s stegen, naj jih boža tudi veter.
Odpiram se ti.
Razmrši lase, naj ne bodo tako gladko počesani.
Potisni me ob steno, dovoli, da čutim sladko bolečino.
Glej me in pusti, da se izgubim v tvojem pogledu.
Govori, kako si me želiš, da dvignem boke k tebi.
Vzemi me.
In potem, v neskončnost toplega jutra vpiši koordinate,
da te na zemljevidu norosti tega življenja nikoli ne izgubim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar