Odštevamo do 13

Čeprav bo jutri prav takšen dan kot danes, le z drugo letnico, bom vseeno izkoristila zadnji dve uri za zadnji vpis v dvanajstici. Huh, pod pritiskom sem, ker se mi zdi, da bi morala napisati nekaj pomembnega ali pa nekaj navdihujočega, pa nimam navdiha.
V debelih nogavicah in udobnih oblačilih sedim na domačem kavču, z računalnikom v naročju in smrčečim psom na moji desni. Na mizi me čaka kozarec vina, v kaminu prijetno prasketa, hišo in vse ostale okrog pa je ovila tako gosta megla, da je primerna za sivi november in ne današnji dan. Razmišljam o preteklih letih, ko sva zadnjo noč leta preživela kje v tujini... vsekakor najbolj zabavno je bilo v Dubaju nekaj let nazaj, tudi Dunaj mi bo ostal v posebnem spominu. Vendar pa nikjer ni in ne more biti tako prijetno kot je tole letos. Nikjer ni kot doma.

Počasi gre še tole k koncu in za naslednje poglavje nimam prav nobenih zaobljub. Nobenih pričakovanj. Le iskrene želje. Nekatere lahko uresničljive, druge malo težje. In, nov tattoo bom imela v trinajstici. Pa še trinajst dni do nove sezone Californicationa. Trinajstice so zakon in upam, da vam ta, ki prihaja, prinese nekaj čudovitega, neponovljivega in dolgo pričakovanega.