Vsak od nas nosi s seboj svoje male ali velike bolečine in skrivnosti. Svoje neuslišane želje in hrepenenja. Male ali večje kamne na ramenih. Razumljivo je, da smo kdaj pa kdaj žalostni, zelo nesrečni, osamljeni ali pa razočarani.
Jaz vse to zelo jasno in dobro izražam, zato je z menoj včasih (ali pa kar vedno) težko. Ja, težko je biti del mojega življenja, ker menjam razpoloženja zelo hitro ali pa sem več tednov skupaj prav nadležno pozitivna. Ko se nekaj odločim, grem za to z glavo skozi zid. Kot mali razvajeni princeski se mi izpolni večina želja. Vendar... tudi jaz sem naletela na zid. Na željo, hrepenenje, ki (da bom malo optimistična; vsaj v tem trenutku) še ne more biti izpolnjeno. Zato se me je malo dotaknila neka predpraznična otožnost. In sem skoraj pozabila, da so prazniki.
In preden se pričnem, veliko prepozno, pripravljati na današnjo že tradicionalno božično večerjo, sem vam želela voščiti praznike. Ker sem v tem trenutku ravno malo boljše volje. :)
Vsem, ki zaidete med tele vrstice želim, da bi vam prazniki prinesli vsaj malo miru in zadovoljstva, dovolj trenutkov s tistimi, ki jih imate radi in seveda tudi kakšno materialno malenkost, ki si je želite. :) Želim vam, da bi vsaj za trenutek odložili tiste kamenčke in skale, o katerih sem pisala zgoraj in bili iskreno zadovoljni s tem kar imate. Da bi vsa hrepenenja zavili v lep praznični papir in bili zanja hvaležni, saj pomenijo, da si želite, da imate neko smernico, ki vas bo gnala tudi v naslednjem letu. Želim vam, da bi vsa svoja nezadovoljstva znali izkoristiti tako, da bodo postala lepe spremembe, ki vas bodo osrečile. Da bi vedeli, da so želje, ki se danes zdijo nemogoče, lahko zelo kmalu popolnoma izvedljive.
Karkoli boste počeli v letu 2013 in kamor koli že vas bo ponesla pot, ljubite. Sebe, svoje najbližje, tiste dovoljene in prepovedane. Na koncu nam vedno ostane le to, da se ljubimo.
Nekaj časa nazaj in pred kratkim me je nekdo, ki ima v mojem srcu zelo posebno mesto, spomnil na to, da je potrebno živeti za trenutke. In prav ima. S trenutki je sicer tako kot z valovi - potrpežljivo čakaš in ko vidiš, da se ustvarja, je potrebno biti na pravem mestu. Ujameš in greš. Dokler gre. Uživaš in izpelješ najboljše kot znaš. Če zamudiš tega, bo prišel naslednji. Toda, obstaja razlika - medtem, ko valovi prihajajo in odhajajo, imamo s trenutki malo manj sreče, saj nam jih je odmerjena točno določena količina. Ravno zato... predvsem za sebe in tako, da se imamo lepo mi.
In hvala vam vsem, ki ste risali portret mojega življenja z lepimi barvami tudi v 2012. Nekaterim bolj, drugim malo manj, prav vsi, ki ste v mojem življenju pa ste prispevali svoj odtenek...
Lepo praznujte in če kdaj, vsaj zdaj, vsaj malo upoštevajte moje zgornje besede - včasih se ne motim. :)
Za nek poseben dan, pred kratkim, za neko posebno obletnico pa neki osebi posvečam še tole, preden se posvetim preživljanju praznikov :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar